J. G. Ballard 
Susa 

Roman Susa je odlicen primer t. i. ballardovskega sloga. Izraz je prisel celo v literarne leksikone in se sirse uporablja za (znanstvenofantasticno) literaturo o cloveskem opustosenju, ucinkih brezobzirnega izkoriscanja in posledicah neupostevanja naravnega okolja. Gre za zamisljene svetove, ki jih prizadene naravna ujma. Kot pove ze naslov romana, se pred bralcem pojavi svet, v katerem zaradi prekinitve naravnega krozenja vode zavlada vseobsezna susa. Zivljenje se scela spremeni. V romanu sledimo usodi doktorja Ransoma in ljudi iz njegove neposredne okolice v mestecu ob reki in jezeru, ki usahneta, zato so skupaj z vec sto tisocimi drugimi zrtvami na celini zaradi suse prisiljeni odpotovati k morju … Ballard je mojster jedrnatih opisov, ki z jasnimi stavki zadenejo v golo resnico stvari. Lahko bi rekli, da je puscava, ki jo ustvarijo susne razmere, pravzaprav metafora za neposredno, nemaskirano medclovesko igro. Ballard v blescecem minimalizmu in z drobnimi potezami orise distopicno stvarnost in z globoko obcutenim optimizmom pred bralca postavi vsakdanji cloveski svet v vsej njegovi krutosti, raznolikosti in socutju.